nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Prazna ptičnica, poved v sobesedilu:
Potem je nasul zrnja v lijake in ko je videl, da je vse v najlepšem redu, je stopil skozi ozka vrata na hrastov mostiček, ki je ležal čez roje. Najprej se je z zadovoljstvom zamaknil v velika kolesa, ki so s svojimi koriti zajemala vodo in se enakomerno vrtela, potem pa je stopil na širok jez, ki ga je bil zgradil čez reko. Večerilo se je, nad Krnom so podgoreli oblaki, voda nad jezom se je bila natekla v precejšnje jezero - in na mirni, temnozeleni gladini, ki se je samo ob bregovih rahlo valovila, je povztrepetavala večerna krajina: gore so bile navpik prevrnjene v jezero, po pobočjih so visele hiše in šipe v oknih so se lesketale v zahajajočem soncu, in tam, čisto na dnu, med vrhovi, je ležalo nebo, nastlano z drobnimi kodrastimioblački, ki jim na Tolminskem pravijo »ovčke«; najbrže zaradi tega, ker se v lepo razvrščenih čredah pasejo po nebesni ravni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani