nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
Poslušal sem korake, ki so drobili po lesenem podu, drobili so in drobili, in minilo je skoraj pol večnosti, preden se je Kadetka prikazala v vratih. Bila je natančno takšna, kakršno sem si ustvaril v mislih: srednje postave, polnega života, njen obraz je bil okrogel, čelo dokaj prostorno, usta sočna, oči velike, sinje in zalite z rahlo otožnostjo, skratka, vse je bilo pravilno, toda nič nenavadnega in pretresljivega. Nenavadno in pretresljivo je bilo samo tisto vabljivo, mehko in privlačno ozračje, ki je dihalo od nje in ki je takoj napolnilo ves prostor z nekakšno nevidno, samo občuteno svetlobo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani