nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
se je začel izvijati Peter Majcen, ki je tudi sam nehote ostrmel pred to nepremično podobo. V tistem trenutku je mislil samo na to, da je smrtno žalil človeka. Kasneje, veliko kasneje, si je očital, kako je mogel biti kot pisatelj tako slep; in hudoval se je nase, ker ni videl, da je s svojimi besedami zadel kmeta Črnilogarja naravnost v njegovo živo in večno žgočo rano, da mu je izgorevalo srce in telo; hudoval se je in premišljal, če tega res ni opazil samo zato, ker ga kmet ni zanimal in ker mu osebno ni bil všeč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani