nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
In čutil je, da ne mara pogledati; nekje globoko v sebi se je bal, da bi lahko spet zagledal sekiro, ki se bo zabliskala na sinjini in začela padati. Vedel je, kako je to nesmiselno, a vendar je ob tej misli nagonsko potegnil glavo med ramena in si celo položil roko na tilnik. Toda ko je začutil dotik svojih prstov, ki so bili mrzli, se je zdrznil, kakor bi ne bili njegovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani