nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Zaprla je oči, a je zaslišala tako hrumenje in začutila tako pogrezanje, da jih je takoj spet odprla. Zamaknila se je v koščene roke in pomigala s prsti, toda roke so se ji zazdele tuje, dva mrtva predmeta, nekakšno obrabljeno orodje. Sklenila jih je in jih trdo stisnila, a tedaj se je spomnila, da si bolniki pred smrtjo radi ogledujejo svoje roke, zato jih je skrila pod predpasnik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani