nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Stal je v sajastem, črnem okviru obokanih vežnih vrat svojega starega, samotnega doma. Stal je visok in vzravnan, prav takšen, kakršen je bil tisti zimski dan, zadnji dan življenja, ko se je odpravil na svojo poslednjo pot - v svoj prvi boj. Stal je na izlizanem kamnitem pragu, v starih in razbitih škornjih, v starem avstrijskem vojaškem plašču, v stari in oglodani polhovki, s čutaro žganja za pasom, s sekiro pod pazduho, s težkim, nabitim samokresom v žepu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani