nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
In zakaj je ne bi dokazali, če se nudi priložnost? - mrzlo in uradno dokazujejo, da je ločila postavljal smiselno, čeprav jih ni postavljal po splošno veljavnih pravilih; da je njegov jezik živ, lep in tekoč, čeprav ne bi mogli trditi, da bi bil kremenit; da je bil dober stilist, nemara celo predober, saj ga je včasih zaneslo v drugo skrajnost, v artizem; da je bil mojster verističnega, realističnega dialoga, čeprav ga ne moremo prištevati k čistim realistom; da je v njegovih delih precej pristnih epičnih momentov, a da se nikdar ni povzpel do pravega epičnega pisanja; da je bil zakrknjen lirik s precejšnjim romantičnim navdihom; da je bila njegova satirična žila tako močna, da je včasih brizgnilo iz nje tudi tam, kjer ne bi bilo treba; da so njegove misli kar lepo zaokrožene, večkrat celo izvirne, čeprav niso nenavadno globoke; da je bil miselno napreden, čeprav z lahkoto zasledimo, da se ni ukvarjal s proučevanjem družboslovnih del; da so njegovi značaji doživeti in živi, ljudje iz
mesa in krvi, čeprav niso monumentalne, enkratne figure; da je gledal na svet nekoliko zviška in z rahlim posmehom, čeprav je bil v resnici prežet s humanizmom; da je napisal zelo malo, a da je njegovo pisanje kulturno, dokaj svojsko in sugestivno, čeprav mu naposled vendarle nekaj manjka; da so ... da je ...skratka, vsemu navzlicu navkljub je bil mož človek in umetnik in zato je prav res škoda, ker je legel v prerani grob... Veste, baje vsi umetniki umrjejo prezgodaj, tudi če so stari že sto let.«
Kmet je začudeno zamežikal in pogrknil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani