A prav tedaj se je izza zida prikazal še en čoln. Na premcu je imel kup mrež, ki so bile zložene takó, da so bile videti kot poveznjen koš. »Vse gardsko brodovje bo zdaj nalašč priplulo mimo,« je zagodrnjal; obenem pa mu je bilo žal, da mora odpotovati, kljub temu namreč, da se je v povojnem svetu čutil kot brezdomec, je bil nekje pod kraško planoto zaliv, ki je zvesto čakal nanj.