Bila sta žena in mož ob robu vode, kakor zemlja in voda, stalno in nestalno, včeraj in jutri. A njemu je bilo, kakor da je njegovo telo eno s kopno zemljo in da je voda nasprotje kopne zemlje, a vendar tudi v njem, gibljiva v njegovih prsih. Voda plivka ob Lucianinih gležnjih, a hkrati je tudi v njem in v njem je tudi zamolklo udarjanje kamnov, ki jih prevračajo pod vodo njena stopala.