Nobenega potnika ni bilo na malem pomolu, samo dve vreči in trije koši so čakali na parnik. Nasproti pomola so bili pred hotelsko restavracijo nad mizicami veliki sončniki z rumenimi in rjavimi režnji. Te poševne pisane sončnice so, s svojimi živimi barvarni in s senčnato tišino pod njimi, ustvarjale privid letoviščarjev, ki jih še ni bilo.