In že je zbor nasmejanih glasov izginjal v temni odprtini; oddaljevali so se kakor zvočen oblak, ki bi ga sapa hitro odnašala skozi noč. In on mu je sledil, ves ujet v razposajeni val, ki je pomladil ozračje. Malce nesramne s svojimi dovtipi, je vedro pomislil, ampak, kaj si morejo, če pa jim zori v krvi ta zastrta * Ciao, bello! - Servus, prijateljček!