»Seveda, draga,« je vzkliknil Enrico. »Kaj ne čutiš, kako ves zrak trepeta, ne čutiš, da si lažja in mlajša, odkar so brcnili s prestola trinoga?« »Zame ni bil trinog,« je rekla Ines, a Enrico ji je bil tako hudo všeč, da je bila s svojim psom zmeraj tam, kjer se je prikazal, in zato je končno tudi ona, čeprav s pridržkom, sprejela novoletno voščilo.