Saj je vedel, da po poti ne bo bral; a kakšenkrat se mu zdi, da bo kakor dozorelo v njem to, kar je bral, če bo imel knjigo s sabo. Vse bi lahko sprejel, samo to na noben način ne bi smelo kvariti te najbolj prisrčne trenutke, saj so ti njuni trenutki zmaga prav nad tem, kar hoče ona slišati. Luciana je počasi vtaknila prste svoje roke med njegove prste, potem je zaprosila: »Povej čisto na kratko; na kratko na kratko.«