»Tudi če bi mi vrgla roke okoli vratu,« je trdo rekel in premaknil nogo, da bi se obrnil. Takrat ga je njena roka prijela za laket; v prodirnem izrazu njenih oči je bil v preblisku kakor očitek za morebitno laž združen s sijajem žive hvaležnosti; od nekod pa se je stekala v pogled naklonjena sila, ki je bila kakor odsev na tihem smejoče pomladne pokrajine. Potem je položila roke na njegova ramena in še potem so se njene roke zaprle v oklep na njegovem vratu.