Hodila je ob njem kakor obsojenka, z malce sklonjeno glavo, on pa jo je opazoval in mu je bilo zdaj tesno pri srcu zavoljo njene sklonjene glave. Kaj ni druge poti, ki bi vodila do nje, razen te, razen njenega ponižanja? Tega ponižanja pa ni hotel in sam pri sebi je zdaj upal, da bo znala premagati molk s prisrčno besedo.