Tedaj ga je zabolelo, da je stisnil pesti, zakaj bolj mikavna kakor v katerem koli trenutku tega popoldneva bi lahko bila zdaj, ko je tako umerjeno stópala pred njim, skrita v dežnem plašču, v kapuci, ki je molela v zrak kakor belkasto rumena piramida. In domislil se je trenutka, ko se je sklonil k nji nad zidkom in jo objel okoli ramen. A zavoljo tega spomina je čutil zdaj odpor do njenih korakov.