In nji je prav takšno najbolj domače in blizko. Ker vé za vse sestavne dele, ko so še v neredu, v brezbrižnih prostorih; takó gre vsa njena najbolj čudovita skrb prav stanovanju, ki še ni pravo stanovanje. In komaj potem mu bo dala tisto zunanjo obliko, tisti red, ki ga bo ona določila: mizo sredi sobe, stolici, ki sta pridni ob nji, uro na steni, ki jim krajša dolgčas.