Ker prišla je bila res kakor metulj, ki nepričakovano privesla nad pomol; rumeni metulj nad zelenim morjem, nad vlačilcem in nad žerjavi. Da, ponovil bi ji kakor prvi dan, da je ona zanj mladost morja in njegovega mesta, potešitev za klavrno usodo in obenem zaupanje v prihodnost. Zato zanj ni bilo nobenega nekoč, ampak njo je sprva očarala zavzetost besed, ki so jo potem dolgočasile, ker ni mogla dojeti njih pomena.