In v srečnih urah ga morebiti celó zaslutiš, medtem ko ti potem, v trpkih trenutkih, ni prav nič v tolažbo. Samo prazen amfiteater pred tabo, pomol pa oder, na katerem ne veš, kakšno vlogo igraš. Vendar, zmeraj znova si tu, kakor vratarica, ki vse večere presedi pred vežo in pred morjem na pritlikavem stolčku.