A takoj si zamijavkal glasneje in sem se ujezil. Ti, lump!, dramil si me, takó da sem postajal buden, čeprav sem skoraj plaval v nekakšni svinčeni megli. Saj sem ga nesel na ulico in zaklenil vežo, kakó da mi razgraja pred vrati, sem se spraševal, najbrž je smuknil v hišo, ko se je vrnil domov zakasneli stanovalec.