Saj res, dragi Robič, sem rekel, menda je še najbolje po tvojem; delavec, ki ne dela, ne prinese denarja v trgovino, pristan pa je takó in takó poln samo sestradanih galebov. A takó miren sem bil kakor zdaj, ko si sončim noge, na to pa sem se spomnil, ko sem odvil pipo, da se je menda Robič premislil, ker so ga našli na hodniku s časnikom v roki in so iz tega sklepali, da je vstal, da bi plin zaprl. A to me ni begalo, kdo vé, zakaj je Robič šel s časnikom v roki po hodniku!