Smehljala se je, kakor to samo ona zna, to je z odprtimi usti, takó da sta ustnici dva rožnata oboka okoli kristalnih zobkov; in ta smehljaj je nepremičen, sam vase začuden in neoseben, ne njen. Nedolžen nasmešek in hkrati izposojen nasmešek. Njena usta so tedaj čez pol prerezan rdeč sad, ki ima na sredi dve vrsti še nezrelih, belih pečk.