Cel transport menda zdaj zre vanje, je pomislil, medtem ko so pod vozom suhi prsti škrebljali ob les kakor kremplji predpotopnih živali, ki bi se pravkar prebudile iz tisočletnega spanja v zemlji pod vozom. In takó se sprva ni zavedel, ko je pred vrati bolničar René rekel: »Pravi, da je za tistega, ki je prerezal bulo.« »Toliko nas je, ki smo rezali bule,« so odgovorili glasovi, a potem je René poklical prav njega in je vstal in šel k vratom in plavolasi podčastnik, ki je sedel ob strojnici in zajemal iz menažke, je takrat z žlico pokazal nanj.