Postaje ni bilo videti, ker so jih spet zapeljali nekoliko ven, a mórala je biti blizu, vsaj sodeč po nerazločnih glasovih in po šumotu, ki se onstran vlakov móta kakor oblak prihuljene megle. A dan je bil sončen, čeprav so bili žarki mehkužni, ponižani in tepeni, s slabokrvno ihto v svoji svetlobi, ki se bolj srepo vžiga samo na ceveh v nebo uperjenih strojnic. Kakor vsakikrat, ko so takó stali, so se bolničarji razkropili zdolž vlaka.