In prekleto še zato, ker je ljudem, ki živimo tam, ječa med bregom in morjem, namesto da bi nam bilo okno v svet! In nazadnje še prekleto, ker mora sto in sto tisočev državljanov izginiti z obličja zemlje, ker ne govori jezika gospodarjev ladjedelnic, žerjavov in skladišč!« Umolknil je, ne iz zavesti, da je pozabil na sergenta, na vojašnico, na uniformo sabaudskega kralja, ki jo ima na sebi, ampak iz potrebe, da bi se jetnik oglasil in takó sprožil novo povodenj besed.