Takó drži roke med koleni in na koncu rok mu med prsti tli cigareta kakor iskra blizkega in obenem oddaljenega življenja. Podgane pritišano ena drugo dušijo, ena drugi z zobmi na vratu, da z naslado okušajo rezke glasove, ki jih poraja zadržano, počasno mučenje. Da, prav lahko je slovenski človek, je pomislil Maks, in zaradi te možnosti ga je vnaprej sovražil, vnaprej mrzil.