»Pokličite, ko bo čas,« je rekel Maks. »Koliko je ura?« je vprašal jetnik. Mali Pascà je zaprl vrata, da ne bi po nepotrebnem šla v izgubo niti mrvica sergentove dragocenosti; takó je bil onkraj vrat zaboj, kjer se je smeh zgostil v pritajeno pazljivost okoli majhnega zrna zelo drobne resnice.