In mu je, ko da je napeta strast nepremična med rjastim železom in lasmi, ki skrivajo njegov obraz, ujeta med njunima telesoma na belih skrleh in negibnim morjem, posejanim z bliski, ki jemljejo vid in trpinčijo zavest. Stopal je počasi, ker je vedel, da je to tista strast, ki je v internaciji mesec za mescem potovala v ta pristan in se oklepala Jadranke kakor morje školjev. Nepotešenost, ki se, uklenjena v nemoč, stopnjuje in buta brez uspeha kot valovi, ko se v neurju tu znova in znova zaganjajo v bran, a se morajo vdati ob nepremičnosti trdih skladov apnenca.