In tako je bil tudi v njem hkrati s strahom zaradi fašističnih strelov tudi strah od Cirilovega strela kakor prepad. Groza otroka pred padcem v praznino, groza, ki gre skozi Cirilove možgane in skozi njegove otroške možgane. In on ne umre kakor Ciril, a vse dni, vsa leta gre po tržaških ulicah in je bojazen o prepadu v njem.