nova beseda iz Slovenije

Boris Pahor: Nekropola, poved v sobesedilu:

Pravokotno s steno sta ležali, in ko sem se prislonil k oknu svojega »oddelka« in sem ju imel pod sabo, sem si mislil, da sta na koncu svoje odisejade dosegla vsaj to, da pokriva njune kosti črtasta vrečevina, pergamentna koža pa se jima prav gotovo ne bo zvila v ognju, ampak jih bo jutri kdo predal zemlji. Da, pred nočjo je bilo vse urejeno in razmeščeno, takó da je razen stokov in prošenj vladal v stavbi red in mir, kar ni bilo mogoče reči o drugih stavbah, od katerih so prihajali, ker so bile oddaljene, motni valovi hrupa in topega lomastenja. Šele noč je, če že ne ukrotila, vsaj omilila boje za ležišča in iskanje hrane, ki je ni bilo, takó da je prepojilo ozračje grmenje oddaljenega sveta, kjer sta se, kakor je bilo videti, spoprijela zemlja in nebo; zato je bilo nevidno obzorje najpoprej obroč, potem pa razpotegnjena črta valečega se momljanja.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA