Straže so medtem trdile, da bodo prišli tovornjaki po vse, ki ležijo v dolgi vrsti vagonov, a kako naj jim človek verjame, ko pa so netuleči čuvaji takó neopredeljivi, da so skoraj neresnični. In takó se je razpotegnjena čreda komaj vidno premikala, se razkrajala, razpadala in puščala v jarku ob cesti sesušeno neuporabno snov. Vendar je nihče ni pokončeval, straža je celó skomigala z rameni; kakor da se ji je po skrivni poti razodelo, da ne bi imel pok iz samokresa ali puške nobene veljave v izvotljenem zraku pod bledim, na smrt obsojenim aprilskim soncem.