Brezupni molk ozračja, ki je omrtvičil dotlej kričave čuvaje, je s svojim pogubnim šepetom namreč zbudil v še ne uničenih bitjih bolj razločen drget pred kozmično osamljenostjo poslednje ure. In moral bi uslišati rezke, zadirčne prošnje, še bolj pa tiste, ki so bile samó nakazane v premikih oči, ko so nemirno zasledovale naše gibe. A čeprav je koščeno, bi ležeče telo ne moglo hoditi, moral bi ga nositi, ne bi zadostovalo, da ga podprem.