Zato so tudi straže avtomati, pokorni pridihu niča, ki se je spojil z negibnimi stvarmi. In nič ne kričijo, takó da spremljajo počasno polzenje teles in vozov tu pa tam samó vzkliki tistih, ki ne morejo odlepiti svojih udov iz polmračnih kotov, ker so preslabotni, da bi jim kosti mogle služiti kot vzvod. Brezupni molk ozračja, ki je omrtvičil dotlej kričave čuvaje, je s svojim pogubnim šepetom namreč zbudil v še ne uničenih bitjih bolj razločen drget pred kozmično osamljenostjo poslednje ure.