Vsi smo bili zaposleni; saj ne vé, česa bi se poprej lotila, deseterica ljudi s toliko invalidi, od katerih polovica ne more z ležišč. Prenašali smo jih z žimnicami vred na hodnik, da so jih lahko odnašali na tovornjak, ko se je ta ustavil pred vhodom v barako. Eden ob drugem so ležali ob straneh hodnika, pa tudi eden za drugim, da je bila samó po sredi ozka steza.