Zavedel sem se, da je zdaj čas moj zarotnik, zato sem se ustavil in opazujem visoko travo onkraj žičnate ograje. Skušam se prenesti k požolteli podobi kraške gmajne, po kateri sem še pred dnevi hodil; a ta revna in dolga senena griva je v primeri s kraško bedasta v svojem topem trajanju. Nedolžna je, vem, a kljub temu je njeno vztrajanje v nemi rasti nesmiselno; bila je tukaj pred tistim, bila je tukaj ves čas, ko je tisto trajalo, zdaj je prav tako še tukaj.