Pa tudi posel je zahteval, da se spet začnem spuščati k baraki, zato sem se streznil in se prestopil. Tedaj sem zagledal tiste, ki niso čakali na našo pomoč, ampak so kar sami zapustili slamnjače. Neslišni so bili kakor ves dan, ko so ležali v baraki, nič niso motili tišine, ki se je sončila pod vangogovsko raztreskano kroglo visoko nad hribom.