Tomaž je bil drugačen od vseh, kar sem jih srečal poprej in potem; in to zavoljo živega nemira v očeh, zavoljo živahne in neukrotljive zgovornosti, zavoljo neverjetne, otroške vere. Bogastvo, ki se ni maralo ali se ni moglo brzdati, se omejiti. Razpoloženje, ki ni imelo ne potrebe ne možnosti, da bi postalo vsaj rahlo bolj trezno; vendar je ostalo zmeraj razsodno, kakršno je bilo pri prvem srečanju.