Potem je v desnici držal štrcaljko, s kazalcem in sredincem leve roke je potipal, zmeril med rebrom in rebrom, in zapičil iglo v srce. Zdravniku v bolnišnici ni seveda vse to nič izrednega, a ko sredi tihega pogina telo začne otepati z rokami, loviti zrak in zvijati prsni koš, je človeku, kakor da prisostvuje pravemu Lazarjevemu vstajenju. Zakaj fant je zares živel.