Sam sem. V senci, ki je topla, ker so onkraj barake in na njenem desnem koncu julijski žarki. In šele ko se v zadregi ozrem, se zavem, da so med Ivom in mano moje lahke sandale, poletne hlače, kemični svinčnik, s katerim si na hitro zapišem ime predmeta, ki ga zagledam, fiat 600, ki me čaka pred izhodom in s katerim se v Rojanu večkrat peljem mimo skladišča, kjer je Ivo prodajal oglje.