Želel sem mu, da bi se; živo sem mu želel tudi zato, ker je s svojim mirnim nasmeškom in s svojim značajem stkal takó gosto mrežo prisrčnih vezi med nama. Zavoljo njegove človeške podobe sem mu želel, naivno pa sem verjel, da se bo moja želja uresničila tudi zato, ker je bil deležen moje skrbi in naklonjenosti. In tega mojega poraza se je zavedel tudi Leif, ki me je očetovsko (kar je bilo nenavadno) poučil, da bi Ivo tudi v navadnem življenju podlegel.