Tempo tempo, ker bikovka zacvrči na pravkar umiti koži in samó onemogli so še ob vratih in drgetajo, ko si skušajo nadeti hlače. Tempo tempo, a vendar za trenutek utegneš še ostati v meglenem prostoru in podaljšuješ objem toplote, medtem ko padajo s prh redki kanci kakor zadnje kaplje življenjskega soka. Nekdo vleče za stopála po cementu preklasto telo, ki ne diha več, brivci pa že kričavo vabijo nove prišlece, takó da je naposled res treba teči za čredo, ki napol naga bezlja navzgor po stopnišču in lovi odpadle cokle in pobira izgubljene hlače in jih spet vtika pod pazduho.