To neslišno, skoraj tihotapsko prestavljanje stopal se mi je posrečilo, ker nisem bil obut v lesene cokle, ampak v sandale. In zavedel sem se resničnosti obuvala, ki mi je od nekdaj drago; zavedel sem se, da je samó zavoljo njega moj korak tako lahek in prožen. Takrat pa se mi je razodelo, da me vrste na paštnih niso hoté prezrle, ampak da sploh niso opazile žive podobe, ki ni bila primerna za njihove breztežne oči.