Razočarani nad povojnim svetom smo se skrčili vase in po prstih odhajali v zapuščene pokrajine, kjer je iz ranjene zemlje rasel plevel. Morali bi glasno spregovoriti, ne samó zavoljo upepeljenih tovarišev in zavoljo svoje časti, ampak še bolj zato, da bi ljudem priklicali v zavest vrednost nepoudarjenega žrtvovanja, ki spada, še bolj kakor žrtvovanje na bojišču, v sklad človeškega bogastva. Grem peš kos poti, ki se vzpenja nad taboriščem.