V notranjost tega veličastnega simbola presekanega življenja je kipar vklesal podobo rahitičnega telesa, ki je neizbežno ujeto v beli kamen, kakor je bilo nekoč neizbežno ujeto v slepeče klešče neusmiljenega kamnoloma. Ostra konica spomenika je trikotna sulica, ki se je zapičila v nebo, postava pa je obrnjena proti Dononu in pred njenimi praznimi očnicami se razširja ves vogeški amfiteater. In mislim si, kakó modra je bila zamisel vsenarodnega grobišča v taborišču, ki so ga pustili v žici kakor v mreži, ki naj ga varuje pred slabostjo človeškega spomina.