Nekoč so pili vino iz lobanje premaganca, drugi so premagančevo glavo manjšali, jo krčili. Evropec dvajsetega stoletja pa je hotel imeti lobanjo na pisalni mizi, seveda takšno, ki je imela zdravo, čvrsto zobovje. Človeške kože so v Dachauu visele, pripoveduje doktor Blaha, kakor perilo, ki se suši.