Kolone so se pomikale kot s črtalom narisana reka sivo modrikastega blata, ob pokopaliških vratih pa je četica zgubljenih duš pihala v svoje inštrumente. Seveda so imeli igralci vso pravico, da si skušajo rešiti življenje in da prejemamo dodatek hrane za svojo glasbo, za to, kar je bil nekdaj njihov poklic; vendar je bilo takšno igranje trpka stvar, zato so prihajale iz glasbil rezke note. Ves dan so namreč kamioni vozili skladanice okostij, ki so bila poprej pokrita s pršičem, a so jih potem, ko je odjuga omehčala sneg, poškropili z apnom.