Vem, imel sem občutek, ki ga ima človek, ko posluša zvok razglašene tipke, a kdo vé kak naiven in trmast nagon me je vodil, da sem lepenko postavil na stolček zraven svojega ležišča v kotu. Ne poprej ne potem nisem počel kaj takega, čeprav sem storil marsikaj dosti bolj klavrnega. No, saj me tudi ta banalna spozaba ne bi takó žgala, če ne bi bila povezana z Darkovim odhodom.