A je bil samó zagledan, kakor da se mu je bleščalo od snega, o katerem je pravil in po katerem je moral teči. Morebiti pa se ni smehljal ne snegu ne meni, ampak toploti, ki je ovijala sobico in se razširjala vse nazaj po tem njegovem spominu in po vsem snegu. To je bilo zato, ker smo poleg briketov kurili tudi z lesom, ki ga je prinesla zvečer izmena iz predorov.