Takó ni bilo treba paziti na nikogar, a sem vseeno sedel na leseni voziček; nekaj zato, da ne bi lezel takó visoko v jekleno škatlo, predvsem pa zato, ker je bil voziček tisto noč priklopljen kar k lokomotivi. Sedèl sem zraven esesovca in obračal ramena po vetru, takó da sem nekaj časa izpostavljal mrazu hrbet, nekaj časa prsi. Lokomotiva je bila obrnjena in njen valjasti kotel ni bil daleč od vozička.