Zavoljo vsega tega je bila dnevna izmena drugačna, in ker sonce še ni zašlo in je bil mraz znosen, je nekaj straž posedlo po lesenem vozičku, ki je bil uvrščen med jeklene zaboje. Ni bil navaden, vodoraven voziček, ampak je imel na sredi nekak oslovski hrbet v obliki trapeza, da so esesovci, ki so sedeli na ozkem sedežu, držali stopala na dveh zasneženih policah. Tiščali so puško med nogami in drgnili sneg s stopali, potem pa zrli predse kakor poraženi lovci brez domišljije.